Ko cilji postanejo resničnost, ne zgolj domišljija

Ste si že kdaj postavili za cilj, da boste zamenjali delovno mesto, morda na delovnem mestu napredovali, postali bolj odločni, morda izboljšali svoje komunikacijske veščine? A je na koncu vse ostalo le pri željah, cilji pa so ostali nedoseženi? Ali veste, kakšna je razlika med željami in cilji?

Želje so nekaj, kar obstaja v naši domišljiji, cilji pa so vizualizirani in za njih imamo narejene načrte za doseganje. In ne pozabite, da se vam želje lahko uresničijo le, če jih spremenite v cilje.

Oblikovanje ciljev po modelu S.M.A.R.T. je odlična metoda, s katero si lahko pomagamo pri postavljanju ciljev ter njihovem doseganju. V nadaljevanju vam predstavljam  S.M.A.R.T. tehniko postavljanja ciljev, ki vam bo v pomoč, da vaše želje ne bodo ostale le v domišljiji.

Kaj pomeni kratica S.M.A.R.T. ?

Dober cilj je tisti cilj, ki je specifičen, merljiv, dosegljiv, realističen oz. pomemben in časovno definiran.

Specific = specifičen
Če je naš cilj specifičen, so možnosti, da ga bomo dosegli, veliko večje. Da pridemo do specifičnega cilja si zastavimo naslednja vprašanja: Kdo je vključen? Kaj želim doseči? Kje se bo to dogajalo? Kdaj se bo to zgodilo? Kako bom cilj dosegel?  Zakaj si želim ta cilj doseči?

• Mesaurable = merljiv
  Če je neka stvar merljiva, to pomeni, da lahko spremljamo napredek in kontroliramo naše vedenje. Da je cilj merljiv, pomeni, da imamo tudi izdelane konkretne kriterije napredka k cilju. Če sproti spremljamo oz. merimo naš napredek smo bolj vztrajni, saj sproti doživljamo manjše uspehe, ki nas spodbujajo, da vztrajamo do končnega cilja.
  Tukaj si lahko postavimo naslednja vprašanja: Kako bom vedel, da je moj cilj dosežen? Koliko? Kako bo videti takrat, ko je cilj dosežen? Kaj bo drugače?
• Attainable = dosegljiv
  Ko si zastavimo določen cilj, je pomembno, da imamo občutek, da slednjega lahko dejansko dosežemo. Ko razmišljamo kateri cilji so nam pomembni in jih želimo doseči, začnemo tudi razmišljati o tem, kako bi jih dosegli. Pri tem moramo upoštevati svoje znanje, sposobnosti, čas, finančne zmožnosti… Če že od začetka ne verjamemo, da bi določen cilj lahko dosegli, je motivacija in vztrajanje veliko manjše, kot pa če si postavimo cilj, za katerega verjamemo, da je dosegljiv.
  V tem koraku si lahko postavimo vprašanja: Sem si pripravljen obljubiti, da bom res dosegel cilj? Sem pripravljen korenito spremeniti moje življenje ali vsaj določene aspekte življenja? Obstaja še bolj dosegljiv cilj za katerega sem pripravljen delati?
• Realistic/relevant = realističen, pomemben
  Realističen cilj je tisti, ki si ga želimo in smo ga tudi zmožni doseči. Cilj je lahko hkrati visok in realističen. Visok cilj je včasih lažje doseči zaradi tega, ker smo za visok cilj tudi bolj motivirani kot za nižji cilj. Ali je cilj realističen, lahko vidite tudi iz tega, če ste si že kdaj v preteklosti postavili podoben cilj in kakšen je bil izid ter potem primerjate. Če nam je cilj, ki smo si ga postavili pomemben si moramo pozitivno odgovoriti na naslednja vprašanja: Je to vredno truda? Je zdaj pravi čas? Se to sklada z mojimi željami in potrebami? Sem jaz prava oseba za doseganje tega cilja?
• Timely = časovno definiran
  Če naš cilj ni časovno omejen oz. definiran, potem nimamo občutka nujnosti in se v naših mislih pojavljajo tisti znani samogovori: saj še je čas, jutri pa res začnem itd.… Če pa si postavimo časovno omejitev, pa se nam zdi naš cilj bolj resen in pomemben ter nas motivira, da se trudimo za njegovo doseganje.
  Priporočamo, da si večje cilje razdelite na več manjših, tako boste prej videli napredek, kar bo še poglobilo vašo motivacijo. V pomoč pri časovnem definiranju so vam naslednja vprašanja: Kaj bom storil za dosego cilja danes? Kaj v tem tednu? Kaj v tem mescu? Do kdaj bo cilj dosežen?

Priporočam vam, da si vsako jutro na glas izgovorite svoj zastavljen cilj, tako da sami sebe opomnite, kaj si želite in zakaj to počnete. Vsakič ko se opomnite glede zastavljenega cilj, s tem spodbudite svoje možgane k sledenju cilja. Predlagam tudi, da si cilje zapišete, saj je zapisan cilj bolj stvaren in se obenem čutimo bolj zavezani k doseganju slednjega. Zapisane cilje si postavite nekam na vidno mesto, saj se boste tako vedno, ko boste ta cilj videli, spomnili nanj in boste bolj osredotočeni, saj boste vedeli v katero smer greste. Cilj vedno zapišite tako, kot da ste ga že dosegli  in naj bo tudi pozitivno formiran.