Povezava med osebnostnimi dejavniki in metastereotipi pri starejših zaposlenih v Sloveniji

Na delovnem mestu se lahko srečamo z mnogimi različnimi stereotipi. Ob družbenih spremembah, ki smo jim danes priča, so v ospredju pogosto stereotipi, ki jih gojimo do starejših zaposlenih. V Sloveniji naj bi bil že čez pet let vsak četrti zaposleni starejši od 55 let, zato je zelo pomembno, kako gledamo na ta del delovne sile.

Raziskave žal kažejo, da so v Sloveniji stereotipi do starejših precej prisotni; med 26 evropskimi državami, ki so bile vključene v mednarodno raziskavo, se je Slovenija s sosedo Hrvaško uvrstila med pet držav, ki najmanj verjamejo v kompetence starejših zaposlenih (Shiu, Hassan in Parry, 2015). Kar je še bolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da posamezniki, na katere so stereotipi usmerjeni (v tem primeru starejši zaposleni), ta negativna prepričanja pogosto ponotranjijo in tudi sami sebe vidijo v negativni luči. Takšne ponotranjene stereotipe imenujemo metastereotipi.

Seveda jih nekateri posamezniki ponotranjijo v večji meri kakor drugi, zato smo s kolegicami raziskale dejavnike, ki se povezujejo s stopnjo ponotranjanja stereotipov. Zanimalo nas je, kateri osebnostni dejavniki se povezujejo s prisotnostjo metastereotipov pri starejših zaposlenih v Sloveniji. Raziskale smo Velikih pet osebnostnih lastnosti (ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost, odprtost in čustvena stabilnost) ter lokus kontrole, ki označuje ali življenjske dogodke v večji meri vidimo kot nekaj, nad čimer imamo nadzor (notranji lokus kontrole) ali kot nekaj, na kar sami nimamo veliko vpliva (zunanji lokus kontrole).

Rezultati so pokazali, da se metastereotipi šibko pozitivno povezujejo z ekstravertnostjo in vestnostjo pri starejših zaposlenih. Možno je, da bolj družabni posamezniki, ki so večkrat v interakciji z drugimi, pogosteje pridejo v stik s stereotipi, zaradi česar jih hitreje ponotranjijo. Pri vestnejših posameznikih bi v ozadju lahko bila motivacija po dobro opravljenem delu; ker jim je njihova kompetentnost pri opravljanju nalog zelo pomembna, so toliko bolj dovzetni za stereotipe v družbi, ki je mnenja, da so manj kompetentni od svojih mlajših kolegov.

Ker raziskave kažejo na neupravičenost takšnih negativnih prepričanj in na to, da imajo tako za posameznike kot za podjetja mnoge negativne posledice (npr. nižje zadovoljstvo, več absentizma, slabša učinkovitost zaposlenih …), je pomembno, da jih skušamo skupaj izkoreniniti in nadomestiti z realnimi in pozitivnimi prepričanji. Le tako se bomo lahko prilagodili spremembam v naši družbi in dobili priložnost, da je naš prispevek in trdo delo, ne glede na našo starost, tudi priznano.

Vir: Shiu, E., Hassan, L. M. in Parry, S. (2015). The moderating effects of national age stereotyping on the relationships between job satisfaction and its determinants: A study of older workers across 26 countries. British Journal of Management, 26, 255–272.